Trenutno poteka mednarodni projekt Naravna učna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami (krajše Naravna učna okolja/ Green learning environments), ki ga finančno podpirata Erasmus + program Evropske unije in belgijska organizacija Epos (Grensverleggend Leren). Z njim želimo ozavestiti pomen naravnega zunanjega okolja pri pridobivanju znanja, izboljšanju počutja, pozornosti, motivacije, gibalnih in ostalih spretnostih ter sposobnostih naših otrok. Cilj projekta je izdaja uporabnega priročnika. V njem bo poleg strokovnih utemeljitev vpliva naravnega okolja na otroke s posebnimi potrebami tudi nekaj konkretnih nasvetov, idej in dejavnosti za pouk ali sproščen obisk gozda, parka ali travnika. V projektu želimo, da bi čimveč učiteljev in urejevalcev področja izobraževanja prepoznalo in vrnilo naravi vlogo, ki so jo mnogi priznavali s rekom »Narava je naša največja učiteljica.«
Pri projektu sodelujemo predstavniki šol in inštitucij iz Slovenije, Belgije in Anglije. Slovenijo zastopamo OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, OŠ Ljubo Šercer Kočevje, Inštitut za gozdno pedagogiko in Gozdarski inštitut Slovenije.
V dneh po šolskih zimskih počitnicah (6., 7. in 8. 3. 2017) smo na OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki gostili srečanje naših projektnih partnerjev. Na srečanju smo prvi dan primerjali dobre prakse, ki na področju poučevanja v naravi že obstajajo, različne šolske sisteme in ovire, s katerimi se srečujemo, ko želimo otroke odpeljati ven (logistika, varnostni načrti, pridobitve dovoljenj, premalo spremljevalcev). Načrtovali smo naše delo za prihodnje mesece, ko bomo v praksi preizkušali in izbirali dejavnosti ter tako naše dobre ideje s pomočjo priročnika razširili naprej.
Drugi dan srečanja smo se skupaj s štirimi razredi (3. in 4. razred ter skupini PP2 in PP3) odpravili v gozd. Obiskovalcem smo poleg lepote naših gozdov pokazali, kako v našem primeru poteka formalna učna dejavnost po učnem načrtu in kako izgleda neformalni del, ki je bolj prost in namenjen spontanemu raziskovanju ter igri. Po zaključnem vrednotenju in evalviranju učnih ur smo lahko s ponosom ugotovili, da imamo za pouk v gozdu odlične pogoje, a jih žal ne znamo v polnosti izkoristiti (Angleži denimo za vsako dejavnost spišejo varnostni načrt, ki obsega več strani, Belgijci pa so močno omejeni z raznimi dovoljenji, ki jih pridobivajo 14 dni pred dejavnostjo). Tudi učenci so bili zelo zadovoljni, čeprav bi raje videli, da bi se gostje pred obiskom naučili vsaj malo slovenskega jezika. In še narava nam je poleg vsega rastlinstva ponudila vpogled v živalski svet (lahko smo videli in otipali žabji mrest).
V tistem tednu je na šoli potekal tudi Eko projektni teden, ki je bil letos v znamenju gozda in je kar 4 dni ponujal gozdno obarvane dejavnosti za pouk v šolskem atriju. Pri nastajanju šolskega gozda je sodelovala cela šola. Poleg izvrstno izdelanih dreves, grmičevja in živali so bili na voljo še opisi, ki so jih kot vodič po gozdu sestavili učenci. Učiteljice Eko tima so ponudbo obogatile še z nalogami, da smo po ogledu lahko preverili, koliko novega znanja smo odnesli s seboj.
Tretji dan se je srečanje zaključilo na Bledu z ogledom predstavitve delavnic za otroke s posebnimi potrebami in spoznavanjem kulturne in naravne dediščine Slovenije v okviru Triglavskega narodnega parka.
